10 načinov kako izbrati primernega terapevta

Dragi moji slovenski bralci,

V kolikor vam blog zapis o tem kako se izogniti terapiji ni dal dovolj idej in čutite, da vseeno potrebujete pomoč terapevta ali pa vas na splošno zanima kako izbrati primernega terapevta zase oz. za koga, ki mu želite pomagati, potem bo tale blog kot naročen.

V določenih primerih, ko sami ne najdemo poti naprej, je pomoč strokovnjaka lahko zelo koristna, saj nam prihrani veliko časa, ki bi ga porabili za tavanje po slepih ulicah. Prav tako nam lahko pomaga premakniti zgolj kamenček ali pa celo goro, ki nam odpre popolnoma nova obzorja. Če ste torej poskusili že prav vse, da bi se terapiji izognili, vendar neuspešno, potem morda lahko poskusite skupaj s strokovnjakom, ki pa ga morate seveda najprej poiskati in modro izbrati. To pa je vse prej kot lahka naloga. Zato lahko morda pride prav par idej o tem kako izbrati tistega pravega, s katerim bosta ustvarjala in iskala za vas pozitivne spremembe.

Če ste iz kakršnega koli razloga izbrali napačnega terapevta, to ni nujno terminalna napaka. Dve očitni znamenji, ki vam nesporno kažeta, da ste izbrali napačnega terapevta, sta:

  • Če se po srečanju počutite slabše kot pred srečanjem: v tem primeru zaupajte sebi in se k terapevtu ne vrnite, saj je to podobno kot da bi ponovno poklicali na pomoč vodovodarja, ki vam je namesto, da bi vam popravil cev ki pušča, povzročil poplavo.
  • Če po treh srečanjih niste zaznali nobenega napredka pri sebi in če se vam zdi, da terapija za vas ne deluje (ne glede na to, kaj vam pravi terapevt), potem najdite drugega terapevta ali pa poskusite dalje sami.

Pa vseeno, preden se odločite, da “odpustite” svojega terapevta, ga morate najprej seveda najti. Tukaj je par namigov, ki vam lahko pomagajo pri odločitvi, ali ste našli pravega: 

  1. Vprašajte ga/jo o njihovem odnosu do bolečine. V kolikor vam rečejo, da brez bolečine napredek in rast nista možna (ali kot radi rečejo Angleži ‘no gain without pain’, odklonite sodelovanje. V resničnem svetu vemo, da bolečina kaže, da gre nekaj narobe. Zakaj bi torej terapevtski proces, ki naj bi nam pomagal, moral biti muka in trpljenje?
  2. Vprašajte jo/ga o njihovem odnosu do čustev. Ustvarjanje ali obujanje negativnih občutkov in čustev je ena od najlažjih stvari, ki jih terapevt lahko vzbudi. Tipičen primer za to je, kadar klient deli svojo težavo ali bolečo izkušnjo in terapevt nato vpraša: “Kako si se počutila ob tem?” Še vprašanje ali dve v tej smeri in zelo verjetno boste jokali kot dež, pa ne od veselja. Solze niso pogoj za uspešnost terapije in v kolikor vaš terapevt meni, da so njen sestavni del, ga oz. jo vprašajte kako vam bodo pomagali, da boste še pred koncem srečanja prišli ven iz negativnih občutij do stanja, ki bo za vas bolj ugodno in vas ne bodo pustili sredi vaših negativnih čustev.
  3. Izogibajte se terapevtom, ki trdijo, da vedo kaj je narobe z vami. Ne vedo. To sklepajo zgolj na podlagi (nepreverljivih) teorij. V kolikor bi resnično razumeli kako ljudje funkcioniramo, bi imeli zgolj par teorij o tem. Tako pa v stroki trenutno kroži par sto različnih teorij o tem kako ljudje delujemo, sodelujemo, se razvijamo, itd. Vendar so, kot začeto v prejšnjem zapisu, teorije zgolj metafore. Po eni strani, povedano precej neelegantno, smo ljudje kot Pavlovi psi: nekdo pozvoni in mi se odzovemo z naučenimi vzgibi, karkoli že to je. Po drugi strani, precej bolj sofisticirano, imamo Freudovo zapuščino, ki na ljudi gleda skozi mnogo različnih plasti in stopenj zavesti. Ne glede na to koliko teorij poznamo in kako dobro jih poznamo, ob koncu dneva pridemo do ugotovitve, da pravzaprav razumevanja o tem kako delujemo, čustvujemo, razmišljamo, enostavno nimamo. Posledično tudi nimamo ukrepov kako in s čim se lahko “popravimo” (kar odpira vprašanje ali bi morali karkoli “popravljati”, a pustimo to za zdaj za kakšno drugo priložnost). V najboljšem primeru lahko ugibamo in upamo, da bo poskus obrodil sadove, nove uvide, ideje o tem kaj lahko storimo drugače in spremenimo svojo situacijo na bolje. Teorija, ki ji ob tem sledimo, nam lahko pomaga (ali pa ovira) pri iskanju perspektive o tem kako naj gledamo na situacijo in iz katerega zornega kota naj se je lotimo. Zato izberite terapevta, ki se tega zaveda in ki ne zamenjuje teorije z realnostjo.
  4. Prav tako se izogibajte terapevtom, ki trdijo da lahko ugotovijo, kaj je narobe z vami. Takšno sodelovanje lahko vodi v to, da boste ob koncu staknili nekaj, česar predhodno niste imeli, najsibo diagnoza ali etiketa. Saj veste, vsi, ki smo kdaj brali kaj o različnih psiholoških boleznih in njihovih znakih, smo ob koncu branja o sebi sumili ali celo bili prepričani, da imamo tudi sami te znake in simptome. V mojem najstništvu sem strastno trenirala klasični balet. V moji plesni karieri so bili meseci ali celo leta, ko ni bilo dneva, da me ne bi bolela vsaj ena mišica. Nekega dne sem morala zaradi manjše poškodbe k zdravnici, ki je ravno takrat zaključevala specializacijo iz psihoanalize. Šlo je za ponavljajočo poškodbo in zdravniki niso znali najti konkretnega vzroka. Zato je bil njen zaključek, da sem te vrste človek, ki enostavno potrebuje fizično bolečino, da lahko dobro funkcionira v življenju. In da si jo ustvarjam sama. Čeprav sem se tej “diagnozi” upirala z vsem, kar sem imela na voljo in se k tej zdravnici nisem nikoli več vrnila, je njena opazka pustila pomemben in precej strupen odtis v meni, saj je zasadila dvom da morda pa je res nekaj “ornk” narobe z mano. To pa je vodilo v občutek nesigurnosti in odpiralo vprašanje ali nemara potrebujem dodatno, “poglobljeno”, strokovno pomoč. Tega občutka sem se otresla šele takrat, ko sem se preselila v drugo mesto in po naključju obiskala drugega zdravnika, ki je hitro ugotovil vzrok mojih fizičnih bolečin ter ga tudi učinkovito odpravil, brez stranskih učinkov. Zatorej v kolikor izberete terapevta, ki vam bo povedal kaj je narobe z vami, izberite takega, čigar razmišljanje je podobno vašemu. S tem se obvarujete tveganja, da nase navlečete toksično diagnozo, ki je morda sploh nimate.
  5. Vašega terapevta vprašajte kako dolgo meni, da bo trajalo vajino sodelovanje in ob tem bodite pozorni na gotovost, s katero vam bodo ponudili odgovor. Terapevti pogosto na vprašanje o tem koliko srečanj in kako dolgo bo trajala celotna terapija, odgovorijo z določenim časovnim in teoretičnim okvirjem. Terapevti psihoanalitiki bodo morda rekli vsaj dvakrat tedensko in minimalno eno leto, terapevti kognitivno-vedenjske smeri bodo morda predlagali 25 srečanj. Različni časovni okvirji so odvisni od tega kaj priporočajo različne teorije in raziskovalne ugotovitve. Kot take so seveda lahko vse kaj drugega od resničnega življenja in daleč od vaše situacije. Težko je reči kaj je najprimerneje, nam pa raziskave kažejo, da se večina terapij zaključi v prej kot desetih srečanjih (uspešno ali neuspešno) ne glede na to, kaj priporočajo terapevti. Terapevt, ki ob vajinem začetku ne ve, koliko srečanj bo potrebnih in kako dolgo bo trajalo vajino sodelovanje, je v tem smislu lahko veliko bolj fleksibilen in si bo bolj prizadeval, da bo vajino sodelovanje trajalo čim manj časa z za vas čim bolj ugodnim izidom.
  6. V kolikor želite povečati možnosti, da vaša terapija traja čim manj časa in vam pomaga, da čim prej nadaljujete s svojim življenjem sami, izberite terapevta, ki misli, da trajanje in razsežnost problema ne vplivata na dolžino terapije. Spremembe se ne zgodijo tako predvidljivo. V kolikor se z določenim problemom spopadamo že več let, to nikakor ne pomeni, da bo tudi terapija morala biti dolgotrajna. Nekateri ljudje bodo za doseg željene spremembe potrebovali dlje časa, drugi pa jo bodo dosegli čez noč. Večina nas je verjetno nekje vmes.
  7. V kolikor vam vaš potencialni terapevt reče, da si bo prizadeval za to, da se bo med vama ustvaril globok in pomemben odnos, razmislite še enkrat ali je to dobra izbira za vas. Globoki odnosi so najboljši s prijatelji in družino, ne s strokovnjaki. Na BBC 4 je bila pred časom predvajan intervju s psihoterapevtom znane londonske klinike, v kateri je terapevt ponosno povedal, da so za nekatere izmed njihovih klientov odnosi z njihovimi terapevti najpomembnejši odnosi, ki jih bodo klienti kadar koli imeli. Naloga terapevta je seveda zagotovo v tem, da pomaga klientom najti pot naprej v njihovem življenju. Nikakor pa ni terapevtova naloga da postanejo del njihovih življenj.
  8. Vašega potencialnega terapevta vprašajte ali verjame, da so nekateri ljudje preveč ranjeni, prizadeti ali bolni, da bi jim terapija lahko pomagala. V kolikor vam ne odgovorijo z “NE” v par sekundah, se takoj obrnite in odkorakajte skozi vrata. Prepričanje, da nekateri ljudje niso primerni za terapijo je pogubno prepričanje in žal precej priljubljen pogled, ki ljudi spreminja v mehanske objekte, ki jih lahko poškodujemo ali popravimo. Takšen pogled zanika našo človečnost, ustvarjalnost in sposobnost preživeti tudi najhujše življenjske preizkušnje. Ljudje niso poškodovani, šli so skozi izkušnje, ki poškodujejo. Včasih so te izkušnje tako boleče in tako močno vplivajo na to kdo in kaj smo (ter kdo mislimo, da smo), da se nanje odzovemo na zelo neobičajne načine. Morda celo na načine, ki so nevarni nam ali ljudem okoli nas. Vendar se lahko na te izkušnje odzovemo tudi drugače in naloga terapevta je, da nam pomaga najti druge načine. Takšne, ki nam omogočijo, da boleče življenjske izkušnje ne blokirajo naše prihodnosti in hkrati ne vznemirjajo naše preteklosti.
  9. Bodite pozorni na terapevte, ki vas bodo spodbujali, da se znebite prtljage iz vaše preteklosti. Med to prtljago so lahko tudi dragoceni družinski zakladi. Le zakaj bi se je sicer oklepali tako intenzivno in toliko časa. Seveda bo med prtljago iz preteklosti tudi veliko zastarele maščobe in v kolikor se osredotočamo zgolj na te madeže, bomo morda sčasoma videli zgolj to. Poiščite si terapevta, ki vam bo pomagal pospraviti po podstrešju in ki bo znal v razbitem steklu videti dragulje ter v starem luknjastem plašču vintage kos, vreden, da se uvrsti med modne klasike.
  10. In za zaključno misel, izberite nekoga, ki vam je všeč kot človek. Tudi če vajino delo ne obrodi sadov, vam lahko sodelovanje s to osebo ostane v prijetnem spominu.

Sama žal nisem našla zase primernega terapevta ko sem ga potrebovala. Bila sem premlada in premalo samozavestna, da bi sploh pomislila, da morda problem ni v meni. Želela bi si, da bi mi nekdo takrat pokazal ta članek. Če bo ta zapis dosegel samo eno osebo in ji na kakršen koli način pomagal, je moj današnji obstoj na tem planetu smiseln. Bodite dobro in prijeten vikend!

Biba

FullSizeRender

Fotografija iz Sheffield Millenium Gallery – kadar sta združena ljubezen in usposobljenost, lahko pričakujete vrhunski izdelek. V našem primeru storitev 🙂

Advertisements

Leave a Reply

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s